Med tremi ognji

22.08.2007, avtor: Rajko

Ker na Delovo spletno stran zahajam redkeje kot pred časom, sem z objavo sicer malo pozen. A vseeno. Kulturna redakcija spletne izdaje časnika Delo (najbrž tudi tiskane) je v ponedeljek ljubiteljem in poznavalcem kulture postregla takorekoč z bombastično novico. Vsaj naslov članka, v katerem so objavili imena letošnjih nominirancev za Veronikino nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, je že tak: Nominiranci za Veronikino nagrado so razkriti.

Problem pa tiči v tem, da so podobno novico tudi z imeni nominirancev že objavili 10. julija. Novica je torej stara mesec in pol. Ne zanima me, ali je ponedeljkova objava zavestno bila objavljena senzacionalistično ali ne. Deluje enostavno smešno!

Je začela popuščati tudi Delova kulturna redakcija, ki med dnevniki leta in leta ni imela konkurence pri objavljanju kulturnih vsebin?

 

16.08.2007, avtor: Rajko

FRiSK je festival računalništva in sodobnih komunikacij. V organizaciji Gibanja za mladino, ki je tudi izdajatelj največjega pomurskega spletnega medija Sobotainfo.com, se bo računalniški festival odvil 7. in 8. septembra v Murski Soboti.

Namen festivala je podrobno predstaviti prednosti novih tehnologij, o njih izobraževati, v vrste zbrati pomurske in slovenske informatike, prikazati primere dobre prakse in navsezadnje navdušiti ter zabavati obiskovalce. FRiSK 2007 bo glede na svojo programsko pestrost prvi tovrstni dogodek v severovzhodnem delu Slovenije, ki želi v prihodnosti postati najvidnejši tovrstni festival v državi.

Napovedujejo številna predavanja in delavnice, predstavitve, otvoritve se bosta udeležila tudi dr. Žiga Turk, minister za razvoj, in murskosoboški župan Anton Štihec, prav tako bodo prisotni številni gospodarstveniki, strokovnjaki s področja IKT-tehnologij in akademiki.

Kotizacij in prijav letos ne zahtevajo, obljubljajo pa računalniški muzej in prekmurski bograč. Ter seveda obilo novosti, znanja, druženja in zabave.

Več na www.frisk.si

 

10.08.2007, avtor: Rajko

Ponovno klasična napaka, odgovor nanjo pa se glasi: Vlado Žabot ni Prekmurec! Poglejmo podrobneje.

Pri Literi, mariborski študentski založbi, je letos izšla zbirka kratkih zgodb Talon avtorja Milana Vincetiča. Pri (ne)umeščanju Vincetičevega opusa in sveže zbirke kratkih zgodb v sodobno prekmursko ustvarjanje se je avtorici spremne besede Petri Vidali – ob pravopisni napaki – zapisalo tudi naslednje:

»Priznam, morda pa je to iskanje samo moja preokupacija in sploh ne zaščitni znak avtorjev po sebi, vendar si ne morem kaj, da ne bi tudi v tistih delih prekmurskih avtorjev, ki si izbirajo drugačne miljeje, zmeraj najdevala relikte, ki jih je megla prinesla. Pri Lainščku bom najbrž v vseh knjigah videla mistificirane romantizme, pri Žabotu tudi v mestih jezikovne in druge močvare, pri Šarotarju tudi na jadranskih otokih neoptimistično melanholijo, pri Titanu Felixu vselej ravninsko kaotično nezavedno.« (223)

Vem, da je Vidalijeva ciljala na pokrajinsko fantastičnost, obrobnost, izoliranost, arhaičnost, ki nesporno prevladujejo v opusih v citatu omenjenih avtorjev, a si recenzentka z ogromno kilometrino ne bi smela dovoliti, da Vlada Žabota, predsednika Društva slovenskih pisateljev in uveljavljenega slovenskega romanopisca, površno z desnega brega reke Mure preseli kar čez reko v Prekmurje.

Pri tem nikakor nisem užaljen, ker bi bil prizadet moj prleški ponos, saj konec koncev Žabot niti ni Prlek, ker izhaja (sedaj sicer živeč v Ljubljani, a se pogosto vrača) iz razkriškega kota, kjer živijo slovenski Medžimurci. Pri tej napaki šteje nenatančnost, ki spodkopava strokovnost spremne besede in ki si je tako ugledna slovenska založba, kot je Litera, kot njeno uredništvo, avtorica spremne besede in celo avtor kratkih zgodb nikakor ne bi smeli dovoliti.

Še dodatek:
K imenom sem v zgornjem besedilu hotel dodati tudi povezavi do KRIK-ovih informacij (KRIK je kulturni portal Pomurja) o Vincetiču in Žabotu, a sem od te namere odstopil, ko sem tukaj naletel na naslednje: Pisatelj Vlado Žabot se je rodil leta 1958 v vasi Šafarsko pri Ljutomeru (Prekmurje).

Naj raje obupam?

 

4.08.2007, avtor: Rajko

V okviru festivala filma in vina bo Grossmannov duh za ljubitelje grozljivk, srhljivk in preostale filmoljube razgrajal od ponedeljka do sobote (od 6. do 11. avgusta) v Ljutomeru.

Svetovna predpremiera slovenskega fantazijskega filma

Bogat filmski del festivala, poimenovanega po prvem slovenskem filmarju Karlu Grossmannu, se bo pričel s predpremiero slovenskega fantazijskega filma Kakor v nebesih tako na zemlji.

Vrhunca festivala bosta tudi avstrijska parodija Diktatorji se poljubljajo bolje ter v mnogih državah prepovedan nemški Nekromantik iz 1987, eden najbolj šokantnih filmov svetovne kinematografije vseh časov.

Program.

Priznani gostje

V goste prihajata Lloyd Kaufman, režiser, producent, scenarist, igralec in soustanovitelj legendarnega studia Troma Entertainment, svetovna legenda odbitega, drznega in brezkompromisnega B-filma, z najnovejšim filmom Poultrygeist in s seminarjem-delavnico Make Your Own Damn Movie! ter Slobodan Šijan, režiser filmov Kdo neki tam poje ter Maratonci tečejo častni krog. Šijan bo prejel tudi starega hudega mačka, častno festivalsko nagrado za življenjsko delo.

Preostali gostje.

Spremljevalni program.

 

25.07.2007, avtor: Rajko

… da bi ohladila razgrete glave na debati o pokrajinah, ki se je na poziv ljutomerskega župana odvila v ponedeljek.

V Večeru so posredovali zanimivo izjavo:

Zadnji je spregovoril Tihomir Babič s Cvena pri Ljutomeru, ki je ob navedbi zgodovinskih dejstev izpostavil, da je Prlekija del Štajerske, za dosego svojih zahtev pa bi moral Ljutomer po njegovem mnenju zapreti železnico in tako prepričati vlado, da mnenje, ki ga bodo oblikovali, tudi upošteva.

Če občinski svet izrazi strinjanje z vladnim predlogom, a zahteva le spremembno imena pokrajine, bodo tudi v tem primeru zaprli železniško progo? Lahko po zgledu okoljevarstvenikov pričakujemo na tire priklenjene ležeče aktiviste? Kaj se bo zgodilo, če bo na prvem vlaku čez Muro strojevodja Prekmurec? Raje v štajerski pokrajinski svet v Maribor pošljemo recimo tri predstavnike dežele na desni strani Mure ali jih je bolje poslati trinajst v Mursko Soboto? Zakaj se pomisleki o preglasovanju ne pojavljajo pri predlogu o priključitvi veliki štajerski pokrajini? Zakaj želja o ponovni vzpostavitvi avstro-ogrske (spodnje-) štajerske pokrajine, če je ravno to zgodovinsko dejstvo največ pripomoglo k slabi prepoznavnosti Prlekije?