Med tremi ognji

14.06.2007 | avtor: Rajko

Nekje lani jeseni, tik pred lokalnimi volitvami, je v naši krajevni skupnosti dobesedno odjeknila novica, da namerava Telekom prav pri nas postaviti novo bazno centralo, ki bi – napnite ušesa! – omogočila, da bi se po vsej skupnosti izgradilo optično omrežje. Prvi uporabniki bi se na optiko lahko priklopili že letos aprila. Do sem vse lepo in prav.

Volitve se končajo, predsednik Krajevne skupnosti Cven, v Občini Ljutomer, ki je to omrežje obljubil, po volitvah dobi nov mandat, malo pred novim letom se že podpisujejo za izgradnjo omrežja potrebne predpogodbe. Večina, ki se zavedamo, kaj optično omrežje pomeni, smo podpisali, da dovolimo dela na svojih zemljiščih – razen seveda nekaterih, ki so podpis pogodbe zavrnili z argumenti tipa: »Po moji zemli se že nede nič delalo!« Telekom dogajanje sicer opazuje in zaradi pomanjkanja celotne dokumentacije, ki jo v večini predstavljajo prav omenjene predpogodbe, zagrozi, da se bo umaknil iz projekta.

V celotni zgodbi je vrhu krajevne skupnosti očitati dve napaki. Nesporno je, da prednosti optičnega omrežja niso bile nikjer predstavljene. Še posebej to velja za vasi Mota in Krapje, kjer zaradi preobremenjenosti omrežja ni bil možen niti ADSL-dostop do interneta. Še večja napaka pa je po mojem mnenju bila, da krajevna skupnost z občino ni izdala dekreta, da se bo tako omrežje pač izgradilo (kot je bila praksa pri izgradnji kanalizacije). Tak postopek bi bil seveda malo nasilen, a praktičen, še posebej zaradi tega, ker nihče z optiko ne bo imel stroškov.

Zgodbe še ni konec

Od tukaj naprej se zgodba bere skoraj kot kaka hollywoodska limonada. Včeraj je namreč v vsa gospodinjstva prispel dopis, iz katerega je poleg standardnih informacij (finance za vaške kapele, privezovanje psov, ulična razsvetljava, srečanje starejših krajanov) posredovano tudi:

»Glede izgradnje nove telefonske centrale na Cvenu, ki jo bo zgradilo podjetje Telekom Slovenije, d. d., vas obveščamo, da je projekt za telekomunikacijsko omrežje v izdelavi in bo končan v avgustu. (…) V mesecu septembru bodo začeli z gradbenimi deli na omrežju in jih končali v letošnjem letu. V zadnjem kvartalu letošnjega leta bodo pričeli z montažo optičnih kablov na Cvenu in nadaljevali v letu 2008 na Krapju in Moti.«

Kdo je bíl in dobil bitko z mlini na veter, ne vem. Zasluži si vse čestitke. Osebno v tej zgodbi še pričakujem some ups and downs; upati je le, da se limonada ne bo prevesila v burlesko in da bom jeseni že priklopljen na optično omrežje.

Če pa bo kdo kdaj vprašal, če bomo sedaj, ko imamo optiko, lahko ceneje kupovali očala, se mu bom le prijazno nasmehnil in mu razložil, kako je na stvari.

 

13.06.2007 | avtor: Rajko

Pomoje je varno trditi, da ima slovenska blogosfera kar bogato izbiro blogovskih agregatov, sam jih poznam sedem in cenim uporabnost večine.

Kaj je agregat?

Agregat je spletno mesto, na katerem se zbirajo osveženi blogi (in ponekod njihove vsebine), ki domujejo na kakšnem drugem naslovu. Blogerji svoj(e) blog(e) ponavadi v agregat vnesejo sami, nato pa se agregati osvežujejo s pomočjo RSS-a; nekateri ponujajo še komentiranje, ocenjevanje, uredniški izbor, informacije o dotičnem blogu, statistike, razvrščanje po različnih kriterijih in iskanje po vnešenih blogih. (Definicija nastala z delno pomočjo Siolovega slovarčka.)

• Ker domujem na Siolu, bom njegov agregat omenil najprej, čeprav je postal javen šele prejšnji petek. V njega seveda nisem vpisan, ker se moje nove objave takoalitako pojavijo na Blogosovi spletni strani. Je pa zame uporaben, ker ob spremljanju Siolovih lahko zelo hitro preletim tudi bloge z drugih naslovov, še posebej pa velja pohvaliti vključitev kratke vsebine (pravzaprav začetka bloga). Je pa ta agregat res zelo priročen za blogerje z drugih domen, ki hočejo pridobiti bralce iz množične Siolove druščine. Porodni krči zaenkrat še niso odpravljeni: najbolj me moti, da se ob vpisu novega bloga v agregat pojavljajo tudi stare objave. Tako je bil včeraj Siolov zbiralnik poln starih objav bloga Hapax Legomena. (Ki pa so se zame na koncu sicer izkazale za zelo uporabne, saj je bilo med njimi veliko tehničnih nasvetov za blogerje.)
• si.blogs.com je bil prvi agregat, ki sem ga poznal in kamor sem se tudi najprej vpisal. Žal je zame kmalu postal precej neuporaben, ker nimam časa klikati po vseh blogih, agregat pa žal ne ponuja kratke vsebine novega vpisa in posledično nobene opore. Je pa dobrodošel v primeru, ko imam na voljo kaj časa, da poklikam kar vse bloge na prvi strani (to pa se zgodi res zelo zelo redko).
• BlogOs.si je zbiralnik z uredniško politiko. Pravijo, da »je izbor slovenskih blogov, za katere v uredništvu BlogOs.si menimo, da so trenutno najboljše, kar slovenska blogosfera ponuja«. Kolikor opažam, se tam pojavljajo eni in isti blogerji, novega niso dodali že celo večnost, zato je njegova uporabnost praktično na nuli.
• Blogorola.com je oblikovno daleč pred vsemi, zbira pa celo bloge iz Hrvaške, BiH-a in Srbije. Omogoča ocenjevanje in tudi komentiranje, ki se pri uporabnikih (še) ni prijelo, ter uredniški izbor treh blogov, kar ni slaba ideja. Na žalost pa njihov seznam osveženih blogov ne ponuja kratkega vpogleda v vsebino le-teh, viden ni niti naslov novega vpisa, ampak kot na si.blogs le poimenovanje bloga.
• Sloblogi.net so po mojem mnenju najuporabnejši agregat blogov, saj ponujajo tisto, kar je zame najpomembnejše – vpogled v vsebino novega zapisa. Le videz spletne strani bi lahko bil malo bolj sodoben.
• Bloger.si zbira objave, ki se navezujejo »na tematiko spleta 2.0, spletnih tehnologij, oblikovanja, optimizacije spletnih strani, bloganja, uporabniških izkušenj, itd.«. Najbrž zelo uporaben za tiste, ki jih to zanima.
• Paparazzo.si je edini, v katerega nisem vpisan, ker mi deluje kot neka čudna mešanica nečesa, kar je nekomu padlo na pamet.

Končne uvrstitve

1. Sloblogi.net (uporabnost)
2. Blogos (uporabnost)
3. Blogorola.com (izbor, komentarji, videz; če popravijo sistem objavljanja (naslov vpisa namesto imena bloga) in dodajo vpogled v vsebino, so daleč najboljši)
4. si.blogs.com (eden prvih, dela kot ura)
5. Bloger.si (vsebinsko omejen; kdo drug bi ga mogoče uvrstil celo na prvo mesto)
6. BlogOs.si (uredniki spijo)
7. Paparazzo.si

 

19.05.2007 | avtor: Rajko

 Stvari mnogokrat rade uidejo v napačno smer. Zato najprej upam, da mi bodo pomembne obveznosti na začetku prvega junijskega tedna šle dobro od rok, da se bom potem v petek, sedaj že zloglasnega 9. junija, lahko udeležil prvega blogovskega kongresa v Sloveniji. Kar se Blogresa tiče, niti ne bi imel veliko proti, če bi tam stvari ušle tudi malo po svoje – konec koncev bomo na lovu za trendi in idejami, ki morajo nekje zadihati.

Za zamudnike: Kaj? Kdaj? Kje? Blogres!

Torej: 9. 6. 2007, ves dan, Cankarjev dom: predavanja, delavnici ipd. Kotizacije za blogerje z vsaj trimesečno kilometrino ni, za ostale 50 €, brezplačne prijave do 6. 6. 2007 zbirajo tukaj.

Trenutno še ne vem, ali naj se veselim ali bojim novih oglaševalskih prijemov, s katerimi se bodo sponzorji kongresa lotili blogerske ciljne publike. Zagotovo pa se veselim predavanj, po nekajdnevnem premišljevanju pa sem se odločil za delavnico o pimpanju blogov. Sedaj mi preostane le, da se prijavim.

 

10.05.2007 | avtor: Rajko

Takoj zjutraj sta me presenetili vsebinska dopolnitev in vizualna prenova zelo popularnega (nekdanjega) bloga Vest.si, ki je sedaj samo Vest. Na srečo je med zadnjimi objavami na RSS priletela tudi novica o prenovi strani; vsebine na Vesti sem večinoma bral/gledal le na RSS in na stran skoraj nisem zahajal.

Nova spletna podoba mi je všeč, je razen neposrečenega menija na vrhu strani pregledna, ponuja nekaj zelo svežih vsebin, kot je recimo Kino Vest, na prvi strani pa je tudi esej Slavoja Žižka itd.

Kaj bi spremenil?

Kot že rečeno: meni (tudi zvezdice ne pomagajo),

za povečanje obiska bi na RSS poslal le začetek/povzetek objave,

dilema, ali je Vest sploh še blog.

 

2.05.2007 | avtor: Rajko

Najbrž je za slovensko besedo celo dobro, da je beseda že od vsega začetka pri Bogu, kot je zapisano takoj na začetku Evangelija po Janezu. Bojim se namreč, da bi jo Slovenci v navalu strahu, da nam bo jezik umrl v lastnih rokah, v mnogih primerih najraje kar odvrgli. Le kako drugače si je mogoče razlagati predapokaliptične strahove, ki jih mnogi borci za lep domač slovenski jezik širijo, ko je praviloma le na videz ogrožen njegov obstoj.

Pred leti se je kapitalizmu in pop kulturi pri širjenju sodobne lingue france pridružila fantastična iznajdba – internet oz. pristno po domače svetovni splet, ki je bil priročen izgovor za nove shizofrenične napade. Občutje ogroženosti lastnega jezika in skrbi za materni jezik ob tem pojavu ne sme presenetiti, če le spomnim na prigodo s seminarja na fakulteti, ko so študentke ob problemu, da (takrat pač) mobilni telefoni ne omogočajo pošiljanja sms-ov v pravilni slovenščini, ker ne izpišejo slovenskih znakov za šumevce, celo predlagale – v dobro lastnega jezika! – ponoven vzpon bohoričice.

Ko se je pojavil internet z milijardami besedil, so že preventivno začeli z oživljanjem slovenske pisane besede. Bilo je namreč jasno: še preden bo slovenski jezik dokončno izumrl, bo vojno za bralce s spletom izgubila knjiga. Dandanašnji več nikogar ne zanima, da je branost, merjena predvsem s knjižnično izposojo, v porastu, pomembno pa je tudi zamolčati vsakodnevno nastajanje množice slovenskih besedil, ki jih brez interneta ne bi bilo (forumi, blogi ipd.). In kje je tu povezava s knjigo?

Ljubiteljem knjig so še pred leti ekskluzivne poglede v delavnice literarnih ustvarjalcev omogočale le peščica elitnih literarnih revij (Sodobnost, Literatura itd.) in temu namenjene časopisne rubrike, danes pa spletni bralci celo sodelujejo pri nastanku e-romana Ferija Lainščka za naslovom E-junak našega časa. Na pomurskem informacijskem portalu Sobotainfo.com dele gotske novele Pontifikat redno objavlja Robert Titan Felix, v spletne vode pa se je podala tudi avstrijska nobelovka Elfriede Jelinek, ki na svoji spletni strani daje v branje prva poglavja zasebnega romana Zavist (Neid).

Koga je še strah?