5.09.2007, avtor: Rajko
Nekako je že v navadi, da se vsaka izjava o bloganju mora premleti prav v blogosferi. Ne gre se pa čuditi niti dejstvu, da so opažanja o slovenski blogerski skupnosti čedalje pogostejša in da prihajajo z najrazličnejših koncev in krajev. Pred kratkim sem v intervjuju v Sodobnosti (6/2007) z dr. Branetom Senegačnikom, klasičnim filologom in (predvsem) odličnim pesnikom, naletel na eno iz humanističnih logov.
Na vprašanje, kako opazovati evolucijo duha, če sodoben astrofizik reče zelo podoben temeljni stavek o kozmosu kakor grški filozof, Senegačnik odgovori:
»Zakaj bi morali verjeti v napredek na vseh področjih? Razvoj parcialnih znanosti je zelo namnožil specialistično vedenje, ki je fantastično koristno, vendar tudi zastre pogled na obzorje sveta. Po mojem se danes dogaja prav to. Ne vem, ali je še kje možno naleteti na tolikšno omejenost, nekritičnost, celo fanatizem kot pri verujočih v znanost na raznih naših blogih. Velik problem zahodne civilizacije vidim v tem, da ne razmišljamo o samih sebi kot o civilizaciji in posameznikih, ker se izogibamo kompleksnemu dojemanju in resničnost vse bolj zamenjujemo z metodami eksaktne znanosti. Fascinirani z učinkovitostjo in njeno nedvomno koristnostjo se spontano identificiramo z vsem, kar se kaže skozi znanstveno optiko. Toda samota, strah, radost, hrepenenje, izkušnja lastnega roba in niča na displeju znanosti niso vidni: za znanost so zgolj odpravljivi epifenomeni. Bolj kot enačimo življenje s podobo na displeju, bolj karikirano in bolj frustrirajoče postaja.«
Sam imam hude težave z razumevanjem za blogerje najbistvenejšega dela:
»Ne vem, ali je še kje možno naleteti na tolikšno omejenost, nekritičnost, celo fanatizem kot pri verujočih v znanost na raznih naših blogih.«
Ne vem, ali je Senegačnik vse blogerje najprej označil za vernike v znanost ter potem iz tega izpeljal, da smo omejeni, nekritični, fanatični, ali je kot take označil le tiste, ki to vero v znanost na svojem blogu izkazujejo. Na pomoč!
Ostala mnenja?