Med tremi ognji

26.06.2007 | avtor: Rajko

V Avstriji se je ob Haiderjevem obisku v uradu kanclerja Gusenbauerja ponovno razplamtela debata o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem. Ko je koroški deželni glavar Haider zapuščal dunajski Hofburg, je za medije pokomentiral svojo zahtevo po ponovnem štetju pripadnikov slovenske manjšine z izjavo, da na Koroškem »nihče ne razume, zakaj naj bi postavljali več tabel, če je pripadnikov manjšine čedalje manj«. Marsikdo bi se hotel razpisati o tej izjavi, a za Slovence v matični domovini je zagotovo pomembneje pustiti dežurnega koroškega klovna z njegovimi provokacijami pri miru in se posvetiti svojim.

Spor se vrti okrog Gusenbauerjevega predloga, ki predvideva postavitev novih 163 krajevnih napisov, ki morajo biti enake oblike in velikosti kot nemški. Tudi število je za dobrih 20 napisov višje od števila, ki ga je lansko poletje za obravnavo na zadnji seji starega avstrijskega parlamenta predlagala Schüsslova vlada in katerega sprejetje so z odločilnimi glasovi proti preprečili prav Gusenbauerjevi socialdemokrati. A je število 163 tudi za devet manjše od števila, ki so ga predlagale slovenske manjšinske zveze.

Ni vse zlato, kar se sveti

Število dvojezičnih napisov, ki ga predlaga avstrijski kancler, ni v skladu s sklepom avstrijskega ustavnega sodišča, ki je v letu 2001 odločilo, da se morajo, kot določa sedmi člen Avstrijske državne pogodbe, krajevni napisi v nemščini in slovenščini postaviti v krajih, kjer prebiva vsaj 10 odstotkov pripadnikov manjšine, pri tem pa se upoštevata zadnji dve štetji prebivalstva. Zelo je problematična tudi ukinitev odprtostne klavzule, ki bi omogočala kasnejšo postavitev dodatnih novih tabel. O tem pa bi odločal konsenzualni odbor, v katerem bi koroški Slovenci imeli le eno tretjino glasov.

Velik notranjepolitični problem

V avstrijskem političnem prostoru pa kanclerjev predlog odmeva, ker naj bi Gusenbauer s prvotnega seznama krajev, ki bi dobili nove dvojezične topografske napise, črtal nekatera večja mesta na avstrijskem Koroškem, kjer vladajo člani njegove Socialdemokratske stranke Avstrije.

Koroške zveze spet kupčujejo?

Ni presenetljivo, da bosta predlog podprli Zveza slovenskih organizacij pod vodstvom Marjana Sturma in Skupnost koroških Slovencev, saj sta obe lani že podprli bistveno slabši Schüsslov predlog. V zvezi pa se zavzemajo, da se ohrani možnost postavitve dodatnih dvojezičnih tabel.

Na srečo so manj »odločni« v Narodnem svetu koroških Slovencev. Njihov predsednik Matevž Grilc opozarja, da je predlog pravno pomanjkljiv in da ni v skladu z avstrijsko ustavo in s sedmim členom državne pogodbe. Nato pa presenetljivo omenja tudi možnost, da bi v svetu predlog zakona vseeno podprli, če bodo s političnega vidika presodili, da je predlog sprejemljiv. Kaj to pomeni?

Ostajajo vprašanja

Kakšno je bilo pogajalsko izhodišče slovenskih zvez? Je bilo zahtevano število 172 nalašč preambiciozno, česar sedaj seveda ne morejo priznati? Temu je težko verjeti, ker je celo Gusenbauer razmišljal o še višjem številu novih dvojezičnih krajevnih napisov, torej ponujeno število ne bi smelo biti sprejemljivo.

Se bojijo Haiderja, ki noče in noče nehati z razgrajanjem in poceni pridobivanjem političnih točk na račun slovenske manjšine? Glede na zgodovino manjšine je tudi to malo verjetno. Kdor je preživel nacistično nasilje, se enega neumneža ne boji.

Rupel vrača uslugo?

Je v ozadju politični dogovor na državni ravni? Spomnimo se obiska avstrijskega kanclerja v Ljubljani in njegovega sproščenega pripovedovanja na Šuštarskem mostu, da bo rešil vprašanje slovenske manjšine v Avstriji. Zanimivo je, da je lani podporo slovenskih manjšinskih zvez slabemu Schüsslovemu predlogu ukazal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Potem ko je Rupel pozneje priznal, da ni točno vedel, kaj vse je prinašal Schüsslov manjšinski zakon, so njegov ministrski stolček z zavrnitvijo podpore zakonu rešili prav gusenbauerjevci. Je prišel čas plačila?