Med tremi ognji

28.06.2007, avtor: Rajko

V ekipi žogobrcarskega spletnega portala Nogomania.com, ki jo mnogi ljubitelji nogometa lahko obiskujejo že sedem let, so se odločili, da svoje vsebine ponudijo tudi v angleščini. Zasnovali so spletno stran extra-football.com, kjer nameravajo, kot obljubljajo, ponujati kvalitetne angleške članke, novičke in kolumne. Kot narekujejo sodobni trendi razvoja spletnih shajališč, je njihovo izhodišče pri oblikovanju svoje spletne skupnosti interaktivnost, kreativne nogometne zanesenjake pa tudi vabijo k sodelovanju.

Stran zaenkrat ponuja novice, seznam prestopov in govoric o prestopih ter stavne nasvete, ki bodo po eni strani močan magnet za zasvojence s športnimi stavami, po drugi pa velika možnost za pridobitev lepega kupčka sponzorskega denarja. Pod vodičem po nogometnih prestolnicah najdemo lestvico glasovanja za igralca meseca, kjer lahko glasujejo samo prijavljeni uporabniki. Ker je kar na tretjem mestu slovenski reprezentančni vratar Samir Handanovič, gre sklepati, da je obiskovalstvo strani še v veliki meri slovensko.

Kot je opaziti, delajo tudi na seznamu podatkov o nogometnih klubih. Predvsem levo in desno spodaj pa se pojavljajo razne zanimivosti iz sveta nogometa (izjave, dogodki na današnji dan), dela prostora pa so namenili tudi Googlovim oglasom.

Zanimivost strani pa je, da se ob kliku na novico na desni strani ekrana pojavi meni, ki ponudi dodatne novice iz države, iz katere je sicer novica, ki jo beremo. Nato poišče še novice iz aktualne lige ter preostale novice v zvezi z aktualnim nogometnim klubom.

Najbrž lahko kmalu pričakujemo forum, mogoče tudi chat room, osebno pogrešam fotografije in pregleden meni, zanima pa me, ali bodo z začetkom nogometnih prvenstev (predvsem v Evropi) ponudili rezultate v živo in posledično vso statistiko ter komentarje. Zalogaj je nedvomno velik.

Veliko pozornosti pa bodo morali posvetiti Googlu, saj jih po iskanju besede »football« na Google.com ni nikjer na prvih tridesetih straneh. (Na Najdi.si so deseti.)

Odločitev je vsekakor pogumna. Ali se bo spletna stran uveljavila tudi v svetovnem merilu, bo povedal čas. Upam, da se jim bo vloženo delo obrestovalo.

 

27.06.2007, avtor: Rajko

Koroški deželni glavar Jörg Haider v teh dneh ponovno izkorišča pozornost, ki mu jo namenjajo avstrijski in slovenski mediji. Povod za razburkanje ozračja v avstrijskem političnem prostoru je bil nov predlog postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, ki ga je sestavil kancler Alfred Gusenbauer. Ta predvideva postavitev novih 163 slovensko-nemških topografskih napisov, a vsebuje tudi velike pravne napake.

V tisto, ki dosegi njegovih političnih ciljev najbolj koristi, se je zapičil tudi Haider. Kanclerjevemu predlogu namreč očita, da ne vsebuje odstotkovne meje slovenskega prebivalstva, ki bi v določenem kraju bila prag za postavitev dvojezičnih napisov. Tako je v Gusenbauerjev seznam vključen kraj Dellach (slovenskega imena nisem našel), ki ima le 6,1 % slovenskega prebivalstva. Če bi Haider naštel še ostale pomanjkljivosti predloga, bi postal pravi borec za pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ker vemo, da to nikoli ne bo, si poglejmo raje napake, ki jih vsebuje zloglasni predlog:

• Kot sem omenil, predlog ne vsebuje praga, ki bi omogočil postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.

• Ker ne vsebuje tega določila, Gusenbauer v zadnjih dneh žonglira s kraji na seznamu. Na koncu jih je zmeraj 163, le ključ, po katerem so izbrani, ni znan nikomur.

• Ker predlog ne vsebuje določenega praga, so mesta na seznamu predmet političnega prekupčevanja, saj je prišlo na dan, da je Gusenbauer nekaterim mestom obljubil finančno pomoč, če sprejmejo dvojezične napise. Po drugi strani pa je mnoga mesta s socialdemokratskim vodstvom, ki niso hotela biti na seznamu, enostavno s seznama zbrisal in jih zamenjal z drugimi.

• S seznama je mogoče razbrati, da je meja (sicer z izjemami kot prej omenjeni Dellach) za postavitev dvojezične topografije pri 15 %, vendar v predlogu ni nikjer izrecno zapisana. Tudi če bi bila, ne bi bila v skladu z odločbo avstrijskega ustavnega sodišča, ki je leta 2001 odločilo, da je po sedmem členu avstrijske državne pogodbe ta meja pri 10 %.

• Gusenbauerjev predlog zakona ukinja t. i. odprtostno klavzulo, ki bi omogočila postavitve dodatnih dvojezičnih napisov v primeru, da bi v določenem kraju delež slovenskega prebivalstva presegel določeni prag.

• Ker predlog ne določa 10-odstotnega praga (drug sploh ni možen), je zato protipraven in protiustaven in pod nobenim pogojem ne bi mogel prestati ustavne presoje, četudi bi se z njim strinjali predstavniki slovenske manjšine.

• Predlog ustanavlja konsenzualni odbor, to je politično telo, ki upravičuje ukinitev odprtostne klavzule in ki bo v bodoče odločalo, kje bi se postavili dodatni dvojezični krajevni napisi. Slovenski predstavniki bi v njem lahko zasedli največ eno tretjino sedežev, kar praktično onemogoči kakršnokoli politični dogovor, ki bi bil v prid slovenski manjšini.

Več o tej temi: Kdo vesla z Gusenbauerjem?

 

26.06.2007, avtor: Rajko

V Avstriji se je ob Haiderjevem obisku v uradu kanclerja Gusenbauerja ponovno razplamtela debata o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem. Ko je koroški deželni glavar Haider zapuščal dunajski Hofburg, je za medije pokomentiral svojo zahtevo po ponovnem štetju pripadnikov slovenske manjšine z izjavo, da na Koroškem »nihče ne razume, zakaj naj bi postavljali več tabel, če je pripadnikov manjšine čedalje manj«. Marsikdo bi se hotel razpisati o tej izjavi, a za Slovence v matični domovini je zagotovo pomembneje pustiti dežurnega koroškega klovna z njegovimi provokacijami pri miru in se posvetiti svojim.

Spor se vrti okrog Gusenbauerjevega predloga, ki predvideva postavitev novih 163 krajevnih napisov, ki morajo biti enake oblike in velikosti kot nemški. Tudi število je za dobrih 20 napisov višje od števila, ki ga je lansko poletje za obravnavo na zadnji seji starega avstrijskega parlamenta predlagala Schüsslova vlada in katerega sprejetje so z odločilnimi glasovi proti preprečili prav Gusenbauerjevi socialdemokrati. A je število 163 tudi za devet manjše od števila, ki so ga predlagale slovenske manjšinske zveze.

Ni vse zlato, kar se sveti

Število dvojezičnih napisov, ki ga predlaga avstrijski kancler, ni v skladu s sklepom avstrijskega ustavnega sodišča, ki je v letu 2001 odločilo, da se morajo, kot določa sedmi člen Avstrijske državne pogodbe, krajevni napisi v nemščini in slovenščini postaviti v krajih, kjer prebiva vsaj 10 odstotkov pripadnikov manjšine, pri tem pa se upoštevata zadnji dve štetji prebivalstva. Zelo je problematična tudi ukinitev odprtostne klavzule, ki bi omogočala kasnejšo postavitev dodatnih novih tabel. O tem pa bi odločal konsenzualni odbor, v katerem bi koroški Slovenci imeli le eno tretjino glasov.

Velik notranjepolitični problem

V avstrijskem političnem prostoru pa kanclerjev predlog odmeva, ker naj bi Gusenbauer s prvotnega seznama krajev, ki bi dobili nove dvojezične topografske napise, črtal nekatera večja mesta na avstrijskem Koroškem, kjer vladajo člani njegove Socialdemokratske stranke Avstrije.

Koroške zveze spet kupčujejo?

Ni presenetljivo, da bosta predlog podprli Zveza slovenskih organizacij pod vodstvom Marjana Sturma in Skupnost koroških Slovencev, saj sta obe lani že podprli bistveno slabši Schüsslov predlog. V zvezi pa se zavzemajo, da se ohrani možnost postavitve dodatnih dvojezičnih tabel.

Na srečo so manj »odločni« v Narodnem svetu koroških Slovencev. Njihov predsednik Matevž Grilc opozarja, da je predlog pravno pomanjkljiv in da ni v skladu z avstrijsko ustavo in s sedmim členom državne pogodbe. Nato pa presenetljivo omenja tudi možnost, da bi v svetu predlog zakona vseeno podprli, če bodo s političnega vidika presodili, da je predlog sprejemljiv. Kaj to pomeni?

Ostajajo vprašanja

Kakšno je bilo pogajalsko izhodišče slovenskih zvez? Je bilo zahtevano število 172 nalašč preambiciozno, česar sedaj seveda ne morejo priznati? Temu je težko verjeti, ker je celo Gusenbauer razmišljal o še višjem številu novih dvojezičnih krajevnih napisov, torej ponujeno število ne bi smelo biti sprejemljivo.

Se bojijo Haiderja, ki noče in noče nehati z razgrajanjem in poceni pridobivanjem političnih točk na račun slovenske manjšine? Glede na zgodovino manjšine je tudi to malo verjetno. Kdor je preživel nacistično nasilje, se enega neumneža ne boji.

Rupel vrača uslugo?

Je v ozadju politični dogovor na državni ravni? Spomnimo se obiska avstrijskega kanclerja v Ljubljani in njegovega sproščenega pripovedovanja na Šuštarskem mostu, da bo rešil vprašanje slovenske manjšine v Avstriji. Zanimivo je, da je lani podporo slovenskih manjšinskih zvez slabemu Schüsslovemu predlogu ukazal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Potem ko je Rupel pozneje priznal, da ni točno vedel, kaj vse je prinašal Schüsslov manjšinski zakon, so njegov ministrski stolček z zavrnitvijo podpore zakonu rešili prav gusenbauerjevci. Je prišel čas plačila?

 

25.06.2007, avtor: Rajko

Domiselno, zelo poslušljivo, s svežimi rimami in zvoki … pozabite sranje, ki se vsakodnevno vrti po naših radijskih postajah. Tukaj je namreč nekaj novega, kvalitetnega, avtorskega, duhovitega. Mogoče bo zaradi prvovrstne izvedbe v prleškem narečju za razumevanje besedila potrebnih več poslušanj, a zagotavljam, da boste poznavalci dobre glasbe te komade tako ali tako poslušali večkrat.

Kantavtor je Tadej Vesenjak, doma je v Veliki Nedelji pri Ormožu. Četudi sem iz teh krajev, sem zanj slišal šele, ko sem pred kakim mesecem mimogrede naletel na njegovo spletno stran. Najbolj žalostno pa je, da niti lokalne radijske postaje dobrim domačim avtorjem ne namenijo vsaj delčka pozornosti. Raje vrtijo … eh, brezveze.

Ker je glasba dostopna samo z Vesenjakove spletne strani, je ne morem prilimati na blog. Obiščite, kliknite, prisluhnite in uživajte!

Dobra novica je tudi zapis na strani, ki napoveduje izid albuma. Komaj čakam! (Lahko pa se seveda tudi zgodi, da je album že zdavnaj izšel.)

www.kantavtor.tk

 

24.06.2007, avtor: Rajko

 Tako trdi večina slovenskih medijev, ki so na svojih spletnih straneh domovanje prve spremljevalke z včerajšnjega izbora za najlepšo Slovenko s pravopisno napako prestavili kar v toplice. Ker pa so Dolenjske Toplice kraj in ker prva spremljevalka ne stanuje v šotoru ob bazenu, seveda morata biti obe besedi zapisani z veliko začetnico.

Napisano ne velja za Večer in Delo, ki do sedaj novice nista objavila (ali pa je nisem našel), ter za dve svetli izjemi. Še kako pa velja za:
24ur

Dnevnik

Finance

Požareport

Svetli izjemi pa sta:

RTV SLO

in - of course - Sobotainfo.com