Med tremi ognji

19.05.2007 | avtor: Rajko

Najbrž bi veljalo na tak dobesedno absurden odziv republikanskega predsedniškega kandidata Rudyja Giulianija samo odmahniti z roko in si misliti svoje. A ker je nekdanji newyorški župan, ki se je medijsko proslavil z vodenjem mesta ravno v napadih 9/11, eden najresnejših favoritov za končnega republikanskega kandidata na ameriških predsedniških volitvah naslednje leto, je tako kot vsaki drami absurda tudi njegovemu odzivu na razlago Rona Paula o vzrokih za 9/11 potrebno posvetiti pozornost.

Paul: Kriv je ameriški intervencionizem

Človek, ki je s svojo izjavo v debati prilil največ olja na ogenj, je Teksačan Ron Paul. Politični komentatorji ga glede na njegovo politično orientacijo ne uvrščajo med republikance, CNN-ov contributor Roland Martin mu je celo nadel oznako libertarec. Paul je debato razburkal z izjavo, da krivdo za napad na newyorška dvojčka nosi intervencionistična ameriška zunanja politika na Bližnjem vzhodu: »Ste ploh kdaj kaj prebrali o razlogih, zakaj so nas napadli. Napadli nas so, ker smo bili tam. Deset let smo bombardirali Irak. Na Bližnjem vzhodu smo leta in leta. (…) Ne razumemo iracionalnosti politike na Bližnjem vzhodu.«

Giuliani baje slišal prvič

Nato pa na sceno stopi Giuliani: »To je res neverjetna izjava. (…) Da smo krivi za napad (9/11), ker smo napadli Irak; Tega še nikoli nisem slišal, a sem slišal že nekaj precej absurdnih razlag za enajsti september.«

Kje je bil Giuliani zadnjih šest let? A nič ne bere? Gleda samo Fox?

Za konec še od Paula zahteva, naj prekliče svojo izjavo in pove, da tega ni resno mislil. Za piko na i pa republikanska horda le še orgazmično zaploska. Gledališče absurda v vsej svoji bednosti!

[youtube]Hc1ohELwjWo[/youtube]

 

18.05.2007 | avtor: Rajko

Bil je vse v enem: dribler na igrišču, ljubljenec in ljubitelj ženskega občinstva izven njega in humorist na novinarskih konferencah. Jutri se bo v münchenski Allianz Areni po petnajstih letih pri nemškem nogometnem velikanu z nogometnih zelenic poslovil Mehmet Scholl.

Celih petnajst let je bil obraz Bayerna, a je predvsem zaradi preštevilnih poškodb ostal velik dolžnik nemške reprezentance, zato so ga mnogi kritiki radi imenovali »večni talent«, saj je z reprezentanco osvojil »le« naslov evropskega prvaka 1996. Vendar je tudi zmeraj veselo razpoloženi Scholl na svojevrsten način znal odgovoriti tudi svojim najstrožjim kritikom: »Raje sem večni talent, kot da sploh ne bi bil talent.«

Ob tej priložnosti je skupaj s športno redakcijo največjega tabloida na svetu (Bild Zeitung) iz množice izbral deset svojih najboljših izjav.

10. Na vprašanje, česa se najbolj boji: »Vojne in Oliverja Kahna.«

9. »Ko pogledam v ogledalo, vidim 67 kg stisnjene erotike.«

8. »Obesimo zelene, dokler so še drevesa.«

7. Na vprašanje, zakaj na dresu nosi številko 7: »Ker sem pri tej starosti prenehal s kajenjem.«

6. Katere spremembe v nogometu bi predlagal: »Da bi za Horsta Heldta (1,70 m) še krajše pokosili travo.«

5. Kaj bi bil v naslednjem življenju najraje: »Pes Ulija Hoeneßa.« (Hoeneß je Bayernov manager, tudi lastnik mesarije.)

4. Sanjski poklic? »Nogometaševa žena.«

3. »Najlepši goli so tisti, kjer žoga gre nizko zgoraj v gol.«

2. Na vprašanje, kaj si želi kot bodoči očka: »Saj je vseeno; glavno, da bo zdrav.«

1. »Komaj 25 in že brez ciljev.« (Po osvojitvi naslova evropskega prvaka leta 1996)

Scholl je lastnik tudi prav posebnega rekorda: je namreč edini igralec, ki je kar osemkrat osvojil naslov prvaka bundeslige. A kot sam pravi, to ni bil njegov največji športni uspeh: »Moj največji uspeh je bil Bayern.«

 

11.05.2007 | avtor: Rajko

Pero je močnejše od meča, pravi stari pregovor, ki potrjuje, da je jezik tudi neke vrste orožje. Kdor lahko manipulira z jezikom, ima v rokah nesluteno moč, saj je jezik odraz misli in hkrati tudi medij, ki posameznikove misli najpogosteje posredno nagovarja.

S spremembami v jeziku lahko spreminjamo tudi dojemanje sveta, kar je vsekakor zelo zapeljiv cilj tistih, ki hočejo le eno – oblast.

Prefinjeni premiki v smeri državne TV?

Tako bi lahko sklepali ob naslednjem zapisu:

Javna televizija očitno več ne nosi imena Slovenija, ampak se je prelevila v TV Slovenije, torej v televizijo države Slovenije oz. z drugimi besedami v državno televizijo. Naj se Grims, vlada in programski svet televizije še tako sprenevedajo – ostaja le eno vprašanje: Ali je tak zapis podzavestna posledica sprememb na RTV-ju ali pa je instrument za premik v dojemanju dejstva, da se RTV SLO spreminja v državno televizijo? Preenostavno bi bilo namreč reči, da gre le za napako.

 

10.05.2007 | avtor: Rajko

Takoj zjutraj sta me presenetili vsebinska dopolnitev in vizualna prenova zelo popularnega (nekdanjega) bloga Vest.si, ki je sedaj samo Vest. Na srečo je med zadnjimi objavami na RSS priletela tudi novica o prenovi strani; vsebine na Vesti sem večinoma bral/gledal le na RSS in na stran skoraj nisem zahajal.

Nova spletna podoba mi je všeč, je razen neposrečenega menija na vrhu strani pregledna, ponuja nekaj zelo svežih vsebin, kot je recimo Kino Vest, na prvi strani pa je tudi esej Slavoja Žižka itd.

Kaj bi spremenil?

Kot že rečeno: meni (tudi zvezdice ne pomagajo),

za povečanje obiska bi na RSS poslal le začetek/povzetek objave,

dilema, ali je Vest sploh še blog.

 

9.05.2007 | avtor: Rajko

Oboroževanje v obeh alpskih deželah je v zadnjih letih zahtevalo že veliko prelitega črnila. Slovenija se je kot novopečena članice Nata zavezala k izpopolnjenju svoje vojaške opreme in podpisala skoraj 263-milijonsko pogodbo o nakupu 135 vojaških oklepnikov. Avstrija pa je že po svoji ustavi nevtralna država, a se ji poleti 2008 izteče pogodba s švicarsko vojsko o najemu 12 vojaških lovcev. Ker so Avstrijci hoteli vzeti obrambo zračnega prostora popolnoma v svoje roke, je Schüsslova vlada leta 2002 podpisala pogodbo o nakupu 18 eurofighterjev. Lovci so vredni kar dve milijardi evrov.

Domnevno podkupovanje ogroža nakup

Ko so na jesenskih parlamentarnih volitvah Gusenbauerjevi socialdemokrati prejeli največ glasov, je bila v dogovorih o veliki koaliciji zloglasna dvomilijardna pogodba predmet trdih pogajanj z Avstrijsko ljudsko stranko. Socialdemokrati, že leta 2002 ostri kritika nakupa vojaških letal, so pozneje pravo možnost za razveljavitev pogodbe dobili z dvema aferama: ameriški vojaškoindustrijski gigant EADS, katerega hčerinsko podjetje je v Nemčiji ustanovljeni Eurofighter GmbH, naj bi podkupil samega poveljnika avstrijskega vojaškega letalstva, sedaj že suspendiranega Ericha Wolfa, prav tako pa naj bi že pred volitvami financirali oglaševalsko agencijo, ki je pripravljala predvolilno kampanjo tedaj še vladnega Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije. Zaradi pogodbenega člena, ki mogoča, da naročnik prekliče veljavnost pogodbe v primeru odkritja podkupovanja, je nakup eurofighterjev pod velikim vprašajem.

Minister vztraja

V nedavnem intervjuju za dunajski Der Standard je avstrijski obrambni minister Norbert Darabos dejal, da v (trenutno prekinjenih) pogajanjih z družbo Eurofighter strategijo pelje na več vzporednih tirih. Njegov prvi cilj je prekinitev pogodbe, zadovoljen pa bi bil tudi z zmanjšanjem nakupne cene oz. še dodatno z zmanjšanjem števila naročenih bojnih letal, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je za zagotovitev varnega zračnega prostora nad Avstrijo dvanajst letal optimalno število, toliko pa imajo tudi trenutno najetih švicarskih lovcev.

Kako je s slovensko pogodbo?

Ob taki zgodbi se seveda porodi vprašanje, ali ima tudi pogodba našega ministrstva z dobaviteljem patrij podoben člen, ki bi ob morebitni podkupovalni aferi omogočil enostransko razveljavitev nakupne pogodbe. Če ga nima, pa bi veljalo vprašati, zakaj ga nima.