Med tremi ognji

15.12.2006 | avtor: Rajko

Zgodba letošnjega medsezonskega obdobja je nedvomno boj za japonskega začetnega metalca Daisukeja Matsuzako. 26-letnik je v zadnji sezoni igral v japonski baseballski ligi za klub Seibu Lions, s katerim ga pogodba vezala še eno leto. Najkoristnejši igralec letošnjega baseballskega svetovnega prvenstva WBC 2006 je v tej sezoni (17 zmag, 2.13 ERA) najbrž dosegel svojo največjo tržno vrednost, kar so v klubu tudi hoteli izkoristiti.

Pravila narekujejo, da morajo interesenti do določenega roka klubu predložiti finančno ponudbo, nato pa se klub, ki je pripravljen plačati največ, mora z igralcem v točno enem mesecu dogovoriti o finančnih in časovnih okvirjih pogodbe. Če mu to ne uspe, dobi denar vrnjen, igralec pa ostane pri starem delodajalcu.

Pogajanja izboril Boston

Boston je tako 14. novembra Japoncem za Matsuzako ponudil vrtoglavih 51,1 milijonov dolarjev odškodnine in s tem za vsaj deset milijonov presegel ostale ameriške klube. Še zadnjo nedeljo je kazalo, da bodo denar dobili nazaj in da bo D-Mat ostal v Seibuju, saj je Matsuzakin manager Boras navijal ceno tudi do 20 milijonov dolarjev letno, česar pa niti finančno močni Bostončani niso bili pripravljeni plačati.

Kmalu so se tudi pojavile špekulacije, da Boston Matsuzake sploh ni nameraval pripreljati v klub, ampak je z astronomsko ponudbo le hotel izločiti večne rivale iz New Yorka, ki si Matsuzako seveda želeli tudi v svojih vrstah. Če bi Matsuzaka finančno šibko ponudbo zavrnil, bi ostal na Japonskem in hkrati ne bi bil član osovraženih Yankeesov.

Strah pred poškodbo?

Zavrnjena ponudba bi se Japoncu lahko maščevala, če bi v prihodnjem letu staknil kako poškodbo, saj bi mu cena na trgu zaradi tega zelo padla. Najbrž sta se tudi zato z Borasom včeraj odločila, da podpišeta šestletno pogodbo, vredno 52 milijonov dolarjev, s klavzulami pa lahko Matsuzaka zasluži tudi do 60 milijonov.

Red Sox z odlično rotacijo

Na čelu bostonske rotacije je 40-letni veteran Schilling (lani 15-7, 3.97 ERA), sledijo mu novinec Matsuzaka, Beckett, Wakefield in mladi Papelbon, ki je še lani bil closer, a ga vodilni v klubu letos vidijo kot začetnega metalca. Izhodišče je torej dobro, vendar v sebi skriva tudi pasti. Schilling ima težave z vzdržljivostjo in upadajočo hitrostjo svojih metov, Matsuzaka v profesionalni ameriški ligi ni vrgel niti enega meta. Beckett je dober, ko mu gre, a to je preredko, lani je dovolil kar 36 homerunov, kar je povprečje prisluženih točk (earned run average, ERA) dvignilo kar na 5.01. Wakefield ima tudi že 40 let in izgublja ostrino že tako slabe hitre žoge, medtem ko mu njegov počasen premikajoč met, knucklecurve, še solidno služi. 26-letni Papelbon je lani končeval tekma Bostona in bil v tem odličen (0.92 ERA, 35 obramb), vprašanje pa je, kako se bo znašel kot začetni metalec, če bo v tej vlogi seveda nastopil. V tem primeru bo prav na lanskem Papelbonovem mestu closerja velik vakuum, ki ga Boston Red Sox s trenutno ekipo za boj v AL East ne morejo dovolj kvalitetno zapolniti.